Priznam, da 200-urno izobraževanje, kjer sem en mesec sledila enakemu urniku, se spopadala z marsikatero težavo, ni bilo najlažje. Priznam, da sem veliko jamrala in se pritoževala, prevečkrat želeli oditi domov, ampak nikoli odnehala in vedno vztrajala do konca. In danes, ko me vprašaš, bi takoj ponovila. Vsak dan, vsak trenutek, vse od začetka.
Kljub temu, da mesec v Indiji, na istem mestu, z vstajanjem pred peto uro zjutraj, še zdaleč ni bil enostaven, pa sem resnično hvaležna za vso znanje, ki sem ga med izobraževanjem pridobila. In vedno si želim, da bi vsaj pol toliko znanja, kot ti ga predajo oni, dobili že v samih šolah, kot otroci.
